Pravne pasti kar dveh referendumov o Natu: "Lahko pride do velikih težav"

Potem ko je državni zbor v petek s podporo poslancev Levice, SD, SDS, NSi in treh nepovezanih poslancev izglasoval posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, je takoj za tem premier Robert Golob udaril nazaj z napovedjo še enega posvetovalnega referenduma – in sicer referenduma o članstvu Slovenije v Natu.

"Svoboda bo naslednji teden (ta teden; op. a.) vložila svojo referendumsko pobudo, in sicer glede članstva Slovenije v zvezi Nato. Možni sta samo dve poti – ali ostanemo v Natu in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov Slovenije," je ob tem protiudaru zapisal predsednik vlade.

In medtem ko je po dramatičnem petku vikend minil v znamenju koalicijskih obračunavanj – na družbenih omrežjih so si nekaj krepkih izmenjali Marjan Šarec (GS), podmladek Svobode, Luka Goršek (SD) in Nataša Sukič (Levica) – ob premierjevi napovedi posvetovalnega referenduma o članstvu v Natu vendarle ostaja v zraku tudi nekaj pomembnih pravnih vprašanj.

Za začetek: ali je o tem sploh mogoče odločati na posvetovalnem referendumu, ki za politiko pravno ni zavezujoč?

Kot je za N1 pojasnil ustavni pravni strokovnjak in nekdanji premier dr. Miro Cerar, je že to "zahtevno pravno vprašanje". Kajti vprašanje je, pravi Cerar, ali bi se morali volilci o nadaljnjem članstvu v Natu oziroma o izstopu iz zveze odločati na enak način, kot so se leta 2003 odločali o vstopu.

Torej na pravno zavezujočem referendumu o mednarodnih povezavah, ki ga zakon o referendumu in ljudski iniciativi prav posebej tudi določa (25. člen), in ne na pravno nezavezujočem posvetovalnem referendumu, ki ga napoveduje premier.

Zavezujoč ali nezavezujoč referendum o članstvu v Natu?

"Seveda je to vprašanje za poglobljeno pravno razpravo, a moje osebno strokovno stališče je, da gre pri vprašanju o članstvu v Natu lahko le za referendum o mednarodnih povezavah, kot ga določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Namreč: ko smo sprejemali 3.a člen ustave, po katerem smo vstopili v EU in Nato po predhodno izvedenem referendumu leta 2003, se je postavilo vprašanje, kaj se zgodi, če bi Slovenija kdaj želela iz EU ali Nata izstopiti. Tega sicer tedaj nismo zapisali v ustavo, a tako stroka kot politika sta bili enotni, da bi moral tisti del postopka morebitnega izstopa, ki bi potekal v okviru slovenskega prava, potekati po smiselno enakih pravilih, kot je potekal postopek vstopa," pojasnjuje Miro Cerar.

"In ker zakon o referendumu in ljudski iniciativi vsebuje tudi posebne določbe o referendumu o mednarodnih povezavah, kar se izrecno nanaša tudi na vstop v obrambne zveze, je moje osebno stališče, da je skladno z ustavo in zakonom o referendumu o nadaljnjem članstvu ali izstopu iz Nata dopustno izvesti le ta referendum, ki je v nasprotju s posvetovalnim tudi pravno zavezujoč, enako, kot je bil zavezujoč referendum o vstopu v Nato," dodaja Cerar.

Večina v državnem zboru

Za razpis referenduma o mednarodnih povezavah je v državnem zboru potrebna absolutna večina poslancev, 'za' mora torej glasovati najmanj 46 poslancev.

Če pa bi prevladalo mnenje, da je o članstvu v Natu mogoče odločati tudi na posvetovalnem referendumu, kakršnega je napovedal premier, pa za razpis takšnega referenduma zadostuje večina prisotnih poslancev.

Tukaj se sicer postavlja vprašanje, ali bi razpis kateregakoli od teh dveh vrst referendumov v parlamentu dobil potrebno večino ali pa bi se lahko ponovno oblikovala neka "ad hoc koalicija" poslanskih glasov in strank, kakršna je v petek izglasovala referendum o obrambnih izdatkih.

To bi bilo odvisno od političnih dogovorov zlasti premierja s koalicijskima partnericama, ki sta v petek glasovali drugače kot Gibanje Svoboda.

Socialni demokrati bodo po informacijah N1 po petkovem "udaru in protiudaru" sestankovali že danes, naslednji dnevi pa bodo verjetno prinesli tudi kakšne pogovore med Svobodo in stranko SD, ki jo vladajoča stranka sicer vidi kot glavnega krivca za to, da je parlament v petek referendum o obrambnih izdatkih sploh lahko izglasoval.

V skrajnem primeru pa bi lahko premier Golob na glasovanje o razpisu referenduma o članstvu v Natu vezal tudi zaupnico, a bi lahko to koalicijske napetosti bržkone dokončno poneslo tudi čez rob.

"Lahko pride do velikih težav"

Obenem pa je trenutno nemogoče, da bi morebitni izstop iz Nata, če bi ga volilci izglasovali na posvetovalnem referendumu, potrdil državni zbor.

Za to bi bila namreč v primeru izglasovanega izstopa potrebna dvotretjinska večina, pravi Cerar, a te v parlamentu za izstop iz zavezništva nikakor ni.

Če bi bil izveden referendum o mednarodnih povezavah, ki je tudi pravno zavezujoč, pa bi se še bolj zapletlo. Poslanci bi bili namreč po Cerarjevih besedah ne le politično, temveč tudi pravno zavezani, da izstop iz Nata, če bi ga volilci izglasovali, z dvotretjinsko večino potrdijo. Pa čeprav nobena stranka razen Levice ne podpira izstopa Slovenije iz severnoatlantskega zavezništva.

Lahko bi se torej zgodilo, da državni zbor ne bi sledil volji ljudstva, izraženi na pravno zavezujočem referendumu.

"Tukaj se res lahko notranjepolitično in pravno zelo zapletemo, lahko pride do velikih političnih težav, prišli bi lahko v konflikt med volilci in državnim zborom, da ne govorim o tem, da lahko kot država izpademo popolnoma neverodostojni znotraj Nata in širše v mednarodnem okolju. Že vsa ta pravna vprašanja so dokaz, kako nepremišljeno gre politika v ta dva referenduma. Kot da bi povsem izgubila kompas. Mednarodne, obrambne, finančne in druge posledice morebitnega izstopa Slovenije iz Nata bi bile namreč skrajno težavne. Opazoval nas bo ves svet in to doživljamo prav v času, ko je varnostna situacija tudi v Evropi zelo napeta in delikatna," ob tem svari Cerar.

Dva konkurenčna referenduma - in kaj potem?

Miro Cerar opozarja tudi na to, da bi bila referendum o obrambnih izdatkih, ki je že izglasovan, in napovedani referendum o članstvu v Natu konkurenčna referenduma. Kaj to pomeni?

"Seveda bi bil referendum o obrambnih izdatkih verjetno brezpredmeten, če bi se razpisal še referendum o nadaljnjem članstvu oziroma o izstopu iz Nata. Ne moreš hkrati glasovati o povečanju ali zmanjšanju obrambnih izdatkov in o tem, ali si sploh še v Natu. Tudi to dilemo bi bilo treba razčistiti. Referenduma sta si delno nasprotujoča, zato bi se ob razpisu tistega, ki ga namerava predlagati premier oziroma stranka Svoboda, verjetno morali odločiti zgolj za razpis referenduma o članstvu ali pa obe vprašanji ustrezno uskladiti. Že sedaj izglasovano referendumsko vprašanje o dvigu obrambnih izdatkov je nejasno in pravno problematično, če pa bo razpisan še drugi referendum, se bodo lahko pojavila še dodatna ustavnopravna vprašanja. Tu ni povsem jasno, ali lahko v tem primeru zadevo vsaj pravno normalizira ustavno sodišče, saj takšna njegova pristojnost glede posvetovalnega referenduma in tovrstnega referenduma o mednarodnih povezavah ni ustavno in zakonsko opredeljena," pravi.

Tudi postopek izstopa iz Nata ne bi bil enostaven

Če pa bi se kdaj zgodilo, da bi se Slovenija odločila izstopiti iz Nata, velja opozoriti, da tudi postopek izstopa iz zavezništva še zdaleč ne bi bil enostaven, dodaja Miro Cerar.

Strogo pravno ta postopek namreč nikjer ni (natančno) določen, pravi. Ne v slovenski ustavi ne v Severnoatlantski pogodbi.

"To pomeni, da bi se morale ustrezno upoštevati določbe Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, hkrati pa bi se morala država z ostalimi članicami zavezništva še dogovoriti, kako bi Nato zapustila. Podobno, kot je bilo pri brexitu, ko je Velika Britanija izstopila iz EU, čeprav je bil seveda brexit zaradi kompleksnosti EU neprimerno bolj tehnično zapleten. Tudi postopek izstopa iz Nata ne bi bil enostaven in hkrati bi se po izstopu kar naenkrat v obrambnem pogledu morali zanašati le še nase, kar bi bilo ne le drago in zahtevno, saj bi terjalo kadrovsko in oborožitveno okrepitev naših obrambnih sil, pač pa bi nas tudi povsem osamilo nasproti vsakomur, ki bi imel apetite po našem ozemlju ali bi želel agresivno delovati proti nam," še pravi Cerar.